»Otrok ne more več razviti odnosa s sabo, svoje identitete, avtonomije, ker je tukaj ves čas starš, ki ga nadzira. To pomeni, da staršu z otrokom ni uspelo vzpostaviti odnosa zaupanja, in to je zelo nevarno. In ga tudi s pametno uro ne bo, ker odnos je stvar interakcije, pomeni videti se, čutiti se, biti čustveno na voljo.«